Upor je blizu!

Včeraj mi je pisala še ena obupana oseba, mati dveh otrok z nasilnim bivšim partnerjem. Njena kalvarija je predloga za ta zapis, bere se kot popolna tragedija in poraz slovenskih institucij. Mati je naletela na, ponovno, katastrofalen odziv centra za socialno delo, izvedenke in žal tudi Policije. Obrnila se je na Varuha človekovih pravic in seveda ni bilo odziva. V Sloveniji imamo urade, ki so sami sebi namen in zaradi lepšega. Navaden človek se nima kam obrniti po konkretno pomoč. Ne morem verjeti, da te človeške zgodbe ponavljam kot pokvarjena plošča že 7 let. V vsakem mediju, kjer imam možnost, na internetu, javno, osebno … 7 let eno in isto in večinoma me ljudje gledajo in ne verjamejo. Ne more biti tako hudo, kajne? Saj ne morejo biti tako pokvarjeni na sociali in psihologi? Kje pa! To ne more biti res. Odprite oči. Upor je odgovor.

V drugi zadevi, kjer se je javno razkrilo sramotno in zavrženo delovanje izvedenke, je sledil hiter odziv države. Ministrstvo za pravosodje je v pičlih treh dneh začelo postopek morebitnega odvzema licence »strokovnjakinji«, ki že leta uničuje življenja slovenskih otrok. To je celo ista oseba, ki nastopa v prvi zgodbi, od Republike Slovenije potrjena izvedenka. Torej, premaknili so se hitro in ustrezno zaradi izjemno odmevnega medijskega pritiska. Rezultat seveda ni znan, vendar začelo se je vsaj nekaj premikati. Naša naloga je, da se ne zadovoljimo s prvim naklonjenim kimljajem oblasti, ki je pokazala nekaj zanimanja za naše tegobe, temveč da pritisk še povečamo. Obljuba rešitve je nična, konkretna in dokončna rešitev zadovoljujoča. Odstranitev nesposobnih, kaznovanje odgovornih, sprememba sistema. Dela za nekaj let, ne za en dopis. Ali eno kolumno.

Ponovno se izkazuje izjemna družbena odgovornost medijev. Resnična četrta veja oblasti, ki nas lahko zasipa z nepotrebnimi informacijami ali nudi platformo navadnim ljudem za izvajanje pritiska na ostale tri veje. Odgovornost je velika in nujno jo je sprejeti. Namreč ne vem, če ste se zadnje čas ozrli okoli sebe, vendar pritisk med ljudmi narašča. Že res, da prihaja nogometno prvenstvo in potem poletje, ko se večinoma vse ustavi, a vendar bo pritisk naraščal. Eksplodiral bo jeseni, v gnevu in srdu. Da letos, sem prepričan. Ne nujno v obliki protestov na ulici, civilni pritiski so možni na različne načine, veliko bolj prefinjene in organizirane.

Na srečo se je v zadnjih 7 letih vseeno marsikaj spremenilo. Takrat so bili s strani države zlorabljeni posamezniki večinoma zlomljeni in zmedeni, danes srečujem cele ekipe kontrolirano jeznih, polnih znanja in trdno odločenih, da nepoštene državne službe razgalijo in kaznujejo. In v takšnem položaju se lahko začenjajo birokrati resno bati za svoje službice in tudi osebno svobodo. Za kazniva dejanja iz naslova nevestnega dela in zlorabe pooblastil so lahko kaznovani tudi z zaporno kaznijo. In res prihaja čas, ko bo padla prva večja domina. In potem se bo usulo. Padalo bo pa pošteno in to po hrbtih birokratov.

To niso sanje malega Janezka, to se vedno bolj odkrito dogaja med nami. To je očitno ena od boljših plati krize, da je nekaj ljudi odprlo oči in se zavedlo, v kakšnem živimo. In da se ne prepustijo jamranju, ampak delujejo. Končno!

Matic Munc

Kolumna je izšla v časopisu Svet24 dne 7. 6. 2014