Soljenje pameti (sobotna kolumna)

Tisti, ki ste že kdaj bili v moji pisarni veste, da rad pokažem na polno polico knjig o psihologiji. Nabiram jih od študija dalje in zdaj je zaloga že zajetna. Kažem na njih tudi zato, ker ne glede na količino zapisov in teorij še vedno o delovanju človeka zelo malo vemo. Pravoverni naravoslovec se bo ob tem namrdnil, saj znanost, ki niti svojega predmeta ne zna dobro opredeliti, kaj šele raziskati, mogoče niti ni vredna tega imena. Pri elektriki smo lahko prepričani, da je ali je ni, saj lučka gori ali ne gori. Seveda tudi fizika ni več tako enostavna, ko zaidemo na kvantno področje, kjer se nam, skromnim laikom, že ob branju poljudne literature tega področja, začne v glavi vrteti. Preberemo lahko, da je delec potencialno na dveh koncih hkrati in koncept našega sveta se topi kot sladoled v tej vročini.

Kakorkoli, o človeku in njegovem delovanju na mentalnem nivoju v resnici nimamo kakšnega zanesljivega pojma. Torej smo dušeslovci mali čarovniki in šarlatani, ki se lahko z lahkoto postavimo v vrsto z vedeževalci in bralci iz ulitega svinca? Tako hudo spet ni, le napihovati se ni dobro preveč. Ne vemo. Sanja se nam. Ugibamo in raziskujemo. Zato ni slabo biti previden, kadar naslovov in kratic poln osebek iz naših meglenih strok preveč suvereno zatrjuje, da je nekaj točno tako kot on trdi. Človek je čudovito bitje, zapleten in naporen, vsak izmed nas pa tudi unikat. Skrivnost tega dvonožca, ki tlači Zemljo že par milijonov let, ni razkrita. Pika.

Vendar, spopadamo se s celo kopico osebnih težav, stisk, bolečin, čustvenih izsiljevanj, razočaranj, kriz in vsega tistega, kar v svojem lastnem psihičnem svetu doživaljate mnogi. Kje je potem pomoč? Ne vemo, kako delujemo in zakaj bi potem iskali nekega drugega človeka, ki je sicer pridno delal izpite, vendar po definiciji tudi sam ne razume samega sebe? To bi bila res nesmiselna poraba časa, energije in mogoče celo denarja! Povrh vsega vam bo lahko ta oseba, vsa samozadostna in s stenami polnimi diplom solila pamet. Zanimivo je, da je pravzaprav nepomembno, po kateri metodi ta strokovnjak deluje, rezultat v izboljšanju našega stanja prinašata dva druga faktorja – kakšen odnos imata klient in strokovnjak in … zdaj pride odmor za suspenz, saj prihaja resna resnica o smislu življenja … koliko dotični reševalec človeških duš v resnici trdno zaupa v svoj način. Tako pridemo do odnosa in zaupanja, ne do tehničnih metod in teorije.

Zakaj vam pišem vse to? Ker je možakar v zadnjem tednu svoje celotno prizadevanje, da bi se končno potegnil iz zablod svojega življenja, zajel v enem stavku. Postalo mu je jasno, da mora sam delati na sebi, na svojih različnih lastnih mentalnih konceptih, ki stojijo med njim in srečo. Ne pomaga kazati s prstom na vlado, starše in nor svet, prst lahko kar lepo obrne proti sebi. Žal ni bližnjic, če si jih še tako želi. Zveni prekleto enostavno, čeprav ni. Na tej poti je včasih lepo imeti sopotnika, ki te opozarja, da boš kmalu zletel v še en prepad, če ne boš pazil. In to je naša naloga, ne vzvišena delitev instantnih srečnih afirmacij za lepo življenje. Je pa seveda lažje izbrati čarovnika, ki vam obljublja srečo, denar in ljubezen vašega življenja z enim tleskom prstov.

Sobotna kolumna je bila objavljena v časopisu Svet24 dne 4. julija 2015