Slepa ulica slovenske sociale

Skupnost CSD, umetna krovna tvorba, ki razen neuporabnih izobraževanj ne ponuja ničesar, razen, da je klub direktorjev CSD, je čivknila. Oktobra in novembra 2011, ko je sindikat neuspešno opozarjal na stranpoti nove zakonodaje v zvezi s transferji, je bila tiho. Zdaj ob boku MDDSZ jamra, da so razmere na terenu nevzdržne. Res so. Danes mogoče izplačilo še nekaterih zaostalih denarnih pomoči, potem pa spet 15. marca, pa spet enkrat konec marca, pa … Stojim na stališču, da konkretni strokovni delavci niso ne krivi ne dolžni za neumnosti oblasti, kasirajo pa gnev uporabnikov. Gnev je upravičen, tarče napačne. Torej, sistem ne deluje kot bi moral, naredil je velikansko škodo, odgovorni (bivši minister Svetlik in podjetje Comland) ostajajo nedotakljivi.

Če je debata o zgrešenem računalniškem sistemu in seveda z njim povezani zakonodaji malo zamujena, je veliko bolj aktualna okoli predloga Družinskega zakonika. Začudeno opažam, da so ljudje začeli brati tudi člene, ki imejo številko večjo od 6 ali 7 in se čudijo nekaterim predlogom, ki jih DruZ ponuja. Ker je debata z ljudmi, ki so sedaj šelel obrnili na drugo stran predloga zakona malo težka, saj ne razumejo niti sedanje ureditve, kaj šele novo, prihajajočo, nekaj dejstev. Uvedba družinskih sodišč je nujnost in je vsaj formalno zagotovilo, da bodo posegi v zasebnost ljudi sprejeti na sodiščih, v pravdnih postopkih in ne več v upravnih na CSD. Kleč težav je drugje. Druz rejništvo omejuje formalno na 3 leta, vendar ničesar ne spremeni na področju zgrešenega Zirda (zakon o izvrševanju rejniške dejavnosti), saj ga pušča nedotaknjenega. Torej? Kozmetični popravek, ki se lepo bere. V ozadju bo vse še naprej gnilo, bo pa omejena zloraba na tri leta. Nadalje, pristojnosti CSD se v določenih točkah povečujejo, kar je absurd. Mreži CSD, ki sedaj poka pod težo birokratskih postopkov v zvezi s transferji, naložimo še nekaj. In sicer pripravo najbolj zahtevnih primerov za sodišča, ki bodo začela delovati … spet je ista past. Kaj bo storilo sodišče na osnovi slabo pripravljenega primera, ki ga je sestavila “strokovna” institucija? Potrdila ga bo! Kajpada, saj je spodaj podpisan strokovnjak, mogoče bo zraven pritegnila še nekoga iz skupine impotentnih izvedencev, ki za 1000 eur producirajo strokovne zmazke in bo vse točno tako, kot je sedaj! Le, da bo imelo zdaj žig sodišča. Priložnost za reformo slovenske sociale je zamujena. In ne me pitati z možnostjo, da se zakon še malo spremeni, ker je temeljen na trhlih osnovah in nobena zgradba ne bo dobra stala na takih zidakih.

Kaj pa se dogaja v praksi? Nič posebnega, visoko neusposobljene socialne delavke prepričujejo posiljene otroke, da so si vse izmislili in “tolažijo” matere in očete, da se je pač treba pogovarjati in iti naprej, ker gre življenje naprej. Ste padli vsi skupinsko na glavo trdo in zabito? Storilci morajo biti kaznovani in tukaj ne odigrate svoje vloge, ker se greste svetohlinske nevtralneže. To počnete seveda zato, ker nimate niti osnovnih znanj o dinamiki nasilnega odnosa v družini. Še več. Vam ljuba Socialna zbornica bo organizirala izobraževanje o tem, kako boste prepoznali lažne zlorabe. Že tako ne vidite nič, zdaj vam bodo prišli predavati šalabajzerji o tem, da boste videli še manj. Tonemo ljudje, tonemo v blato neznanja in strahopezdljivosti. In tega noben Druz ne bo spremenil.

Uvedba Socialne policije, hitrega in terenskega organa, kjer bi strokovnjaki različnih področij delovali visoko strokovno in pogumno, je edina pot, ki bi na dolgi rok omogočala dvig zaščite otrok na višji nivo. Popolno radiranje sedanjega sistema rejništva in štart na novi osnovi z uvedbo neodvisnega Zavoda za rejništvo, je edina pot na dolgi rok, da zaščitimo otroke, ki ne morejo živeti pri svojih starših. Nove poti, novi prostori za bivanje najstnikov, ki ne smejo biti doma, je pot. Uporaba novih dognanj svetovnih trendov socialnega dela, psihologije in kriminologije je edina pot. Na to pot se naši oblastniki ne želijo podati, ker bo težka in na tej poti bi morali odrezati popolnoma nesposobne in škodljive posameznike in institucije.

Če pa še enkrat slišim, da se bomo naslonili na CSDje, bom verjetno dobil ošpice. Institucije, ki konkretno, danes in tukaj, ogrožajo zlorabljene otroke, niso vredne omembe. Iz slepe ulice je pot samo s stiskom na zavoro, nekaj metrov vzvratno in potem drugam na pravo pot. Kdor bo želel …

Matic Munc, 5.3.2012