Seks naš vsakdanji (sobotna kolumna)

Te dni je zelo popularno in tudi populistično razpravljati o tem, kdo s kom spi. Sploh je to lahko vir pohujšanja za tiste, ki o seksu razmišljajo nekoliko zastarelo. To naj bi počela samo ata in mama, seveda dvakrat na mesec v klasičnem položaju in po možnosti zgolj za to, da bosta nadaljevala našo smešno živalsko vrsto. Človek že od nekdaj v spolnosti poleg reproduktivne funkcije tudi preprosto uživa, kar verjetno ni ravno splošna lastnost živali. Izjema so delfini, ki seksajo baje tudi iz gole zabave. Erotika je ena od rdečih niti našega razvoja, pa naj se vsi, ki so proti, postavijo na glavo.

Očitno je problem za nekatere, če v spolnih užitkih uživata dva, ki sta istega spola. Takšna misel se jim zdi odvratna in nenaravna, čeprav človeštvo pozna istospolno ljubezen že tisočletja, ne zgolj na otoku Lesbos in celo pri živalih, ki bojda niso okužene z našo kulturo temveč povsem naravne. Pri ljudeh se homoseksualnost pojavlja v vseh kulturah po celem planetu, le odziv posamezne družbe je različen. Razprava o tem, kako se dva imata lepo in se s tem strinjata, je zame povsem brezpredmetna, ker me res nič ne briga. Morala je tukaj odveč. In ker ne mislim pisati o logičnih pravicah istospolno usmerjenih, bom raje pisal o različnih oblikah dvoličnosti slovenske družbe.

Nekateri istospolni usmerjeni to prikrivajo s tem, da so povsem moralno poročeni s partnerjem nasprotnega spola, da imajo mir pred zlobnimi jeziki in zvedavimi sosedi. V miru potem seksajo s tistimi, s katerimi želijo. Nekateri istospolno usmerjeni sicer živijo s partnerji istega spola, vendar to prikrivajo pred drugimi. Seveda iz podobnih razlogov kot prvi in zlobni jeziki se spet vrtijo manj. Pa poglejmo za trenutek med moralno večino, med 90 odstotkov tistih, ki nismo homoseksualci. Naša dvoličnost je druge vrste.

Na srečanju osamljenih za zmenkarije se družinski očetje skrivajo po kotih, da jih ne bi opazili znanci in sodelavci. Prišli so samo pogledat, seveda. Mogoče bi se sicer pojavila priložnost, da namočijo trnek, vendar seveda niso zato tam. Bolj napredni uporabljajo vsaj dve popularni aplikaciji za svoje pametne telefone, kjer z nekaj kliki naredijo svoj profil, telefon naredi ostalo. Preko njihove trenutne lokacije izvrže nekaj najbolj primernih kandidatov, ki so mogoče zgolj 500 metrov stran. V primeru obojestranskega strinjanja se poseksata že nekaj minut kasneje v avtu, na stranišču ali v naravi, če vreme dopušča. Ta krog se lahko ponovi večkrat v istem večeru z različnimi partnerji. Nekateri celo tekmujejo v številu podrtih tarč. In to velja za oba spola.

Nekateri očetje doma varujejo otroke, medtem ko se matere njihovih malčkov tisti trenutek zabavajo nekje z mlajšimi žrebci. Lahko je tudi obratno, seveda. Naša obsedenost s seksom je epidemična in res mnogi poskušajo svojo notranjo praznino zapolniti zgolj s še enim skokom čez plot. Z enim kvikijem na zadnjem sedežu neznanega avtomobila. Saj je vseeno, živimo samo enkrat.

Opazili ste, da sem (pre)večkrat uporabil besedo nekateri. In še zadnjič. Nekateri imamo do konca dovolj tega, da v resnici povsem nemoralna večina žuga manjšini, kako se je treba vesti. Prilika o iveri in brunu v očesu pride na misel.

Sobotna kolumna je bila objavljena v časopisu Svet24 28. marca 2015