Odgovor na zgornje vprašanje je enostaven: oboje! Pred dobrim mesecem dni smo se dobili sošolci iz osnovne šole na obletnici valete po dolgem obdobju. Tam nas je prijetno šokiral naš sotrpin iz nekdanjih klopi s svojo popolno notranjo in zunanjo preobrazbo.

Govori odlično, videti je odlično, dobro mu gre v življenju, zadovoljen je, kar je v teh časih jamranja tako ali tako redka lastnost. Ko smo zunaj na gostilniškem vrtu vlekli vase nikotinske palčke tisti redki, ki to še počnemo, je na neposredno vprašanje nekoga, kako mu je vse ti uspelo, izstrelil odgovor:

»Veš kaj, najboljši dve reči, ki jih lahko narediš zase sta, da greš na psihoterapijo in coaching!«

Spraševalec je ostal odprtih ust brez besedila. Pa kako prav je imel moj sošolec! Osebnostni razvoj lahko deluje tako abstrakten in tudi širok pojem, da lahko v njega stlačimo praktično vse, od klicanja duhov do rednega dvigovanja uteži in seveda vse vmes. Tako lahko gledamo na to področje, če smo površni in pavšalni. Z nekaj natančnosti in strokovnega znanja moramo priznati, da čisto vsega ne moremo poriniti pod ta dežnik in da glede našega lastnega osebnostnega razvoja lahko upoštevamo tri kronološke komponente: kaj je bilo, kaj je in kaj bo. Preteklost, sedanjost, prihodnost. Vsa tri obdobja nam nudijo nevarne pasti in tudi dejanske možnosti razvoja. Poglejmo!

V preteklosti tičijo naše izkušnje, spomini in tudi vzroki za naše delovanje sedaj in v prihodnje. Celoten material iz preteklosti ni čudovit, lahko je poln težkih zgodb, slabih dogodkov in čustveno-mentalnih ran in brazgotin. Lahko živimo v tej preteklosti in se vrtimo v začaranih krogih utapljanja v spominih, kar ne prinaša nič dobrega. Metode različnih smeri psihoterapije nam lahko pomagajo razrešiti konflikte iz naše preteklosti.

Sedanjost nam deluje lahka in povsem jasna, vendar ni tako. Veliko ljudi sploh ne zna živeti v tem trenutku – njihovo telo, čustva, um in še kaj so razpršeni in niso celostni. Kot zmešane kure divjajo v tej sedanjost brez notranje osredotočenosti in mirnosti. Ni čudno, da je »mindfullness« ali slovensko čuječnost tehnika, ki je prinešena iz vzhodnjaških praks zelo priljubljena v tem trenutku, saj prinaša metode za umiritev v tem trenutku, tukaj in zdaj.

In potem nam ostane še prihodnost. Past, v katero zlahka pademo je, da si slikamo rožnato prihodnost, polno iluzij brez ene trdne osnove v realnosti. Ko bom bogat, ko bom zadel na lotu, ko bom imel dovolj časa … so ena skupina samoprevar, sledijo pa seveda tudi strahu polne slike, ki gredo iz skupine: ne bo mi uspelo, nikoli ne bo bolje, propadel bom. Kot metoda sistematičnega načrtovanja svojih poti in seveda tudi uresničevanja se izkazujejo različne smeri coachinga kot ustrezne.

Zato vas za konec vprašam, zakaj človek ne bi uporabil vsega, kar mu je na voljo?

Celostni uspeh je resnično celostni. Zato je v naslovu ločilo napačno in bi ga moral popraviti. Namesto »ali« si zamislite »in«, da bo bolj pravilno. Mogoče se vam na vaši poti izkaže za potrebno, da dodate še nove metode. Integracija je lahko dobra, opozarjam vas zgolj na star slovenski pregovor, ki pravi: »veliko babic, kilavo dete«. Ko nabirate poglede na svet, celo metode in tehnike, bodite previdni, da ohranjate celotno strukturo vašega razumevanja stabilno in logično. Hektika pač ni integracija, temveč zmešnjava. Pa veliko uspeha.

Matic Munc, univ.dipl.psih.

Objavljeno: Združenje strokovnjakov za osebnostni razvoj

Opis storitev svetovalnice Akcija!

[menu name=”Meni storitve”]