Kdaj bomo sneli maske? (sobotna kolumna)

Sončne žarke v tem tednu sva z znanko izkoristila za posedanje na kavarniškem vrtu in besedovanje o družbi v kateri živimo in odnosih, ki jih imamo. Seveda nisva bila ravno nežna, še manj optimistična. Na koncu sva se strinjala, da manjka dejanske iskrenosti, direktnega in odprtega govora o resničnih temah. Omenjala sva naše dnevne maske. Dan kasneje iz tega nastaja sobotna kolumna, ko bodo mnogi maskirani in zaljubljeni. Veliko njih bo tudi maskirano zaljubljenih.

Med seboj bi se lahko ljudje razumeli odlično. Ideja je povsem enostavna – živi in pusti živeti. Prijazno in tolerantno. V resnici smo polni močnih ekstremnih čustev, predvsem jeze, žalosti, strahu, krivde in sramu. Vsega tega se nočemo zavedati, saj nikoli ne vemo, kaj bodo rekli sosedi in kaj se v resnici spodobi. Ta resnica se nam izogiba, izmuzne se nam med prsti, ker ji nočemo pogledati v obraz. Razumno je, da nosimo maske za vsakodnevno občevanje z neznanci, naš lastni pokerski obraz. Na avtobusih je cela galerija brezčutnih človeških izrazov, zadržanih in nevtralnih. To je povsem običajno, malo težje to gledamo v bližnjih odnosih, celo intimnih. Slovenci in Slovenke že za zajtrk pojedo vsaj eno leseno držalo za metle in si stisnejo sok limone v usta, da lahko kisli in trdi vandrajo po svetu. Tako se vedejo tudi do svojih partnerjev, hladno in na distanci. Iskrenost o lastnih občutkih deluje za mnoge atomska fizika, bežijo pred tem in trdijo, da ne znajo, nočejo in ne vedo.

Sproščena Slovenija je bila bedasta politična floskula pred leti, skrivala pa je dobro idejo. Ljudje, dajte se no hudiča malo sprostiti! Iščite tudi dovoljene užitke v vaših življenjih. Ne samo pijančevanje do bruhanja, snifanje belega prahu do kolapsa in hazardiranje do bankrota. Domnevno delovni Slovenec si v svojem hitenju ne pusti odmora, gara in trpi za neko obljubo v daljni prihodnosti. In potem umre zgaran. Čakajte malo! To pa vendar ni film, za katerega sem kupil karto, ko sem se odločil za obisk tega planeta! Baje naj bi bila zanimiva mešanica komedije, drame, trilerja in tudi tragedije in ne duhamorna melodrama, kjer glavni junak čez celotno projekcijo hodi v službo, ima ženo, ki je ne ljubi, otroke, ki mu gredo na živce in na koncu umre od dolgčasa in obupa. To ni to!

Vas že slišim, kako kričite, da ni denarja za razne užitke, kaj šele časa. Kaj butelj nisem opazil, da je kriza in recesija? Kaj vas zdaj silim v neko epikurejstvo in užitkarstvo, ko vendar vemo, da je treba pod poveljstvom polkovnika Mira reševati domovino iz gnojnice? On bi pa užival! No, mogoče se nismo razumeli. Nisem imel v mislih zapravljanja denarja, ki ga nimate, za 32 metrske jahte in basanje želodcev z dragocenimi gosjimi jetrci in kaviarjem. V mislih sem imel užitka polno dejavnost za dva človeka ob njunem soglasju – na seks. Slovenski pari seksajo malo, nekateri kar po cele tedne nič. Oba sta tečna, zamorjena in razdražljiva. In ker je danes dan zaljubljenih, potem namesto klišejskih srčkov in drugih komercialnih mask raje naredite načrt, da boste sproščeno in užitka polno seksali s svojo partnerko ali partnerjem, ali pa poiskali za svoje življenje glede na vašo usmerjenost nekoga, s katerim bi to lahko počeli redno, varno in z užitkom.

Kolumna je izšla v časopisu Svet24 dne 14. februarja 2015