Dolgo vroče poletje

Mogoče je kdo začel branje z mislijo, da bom nanizal še kakšne misli okoli najbolj popularne teme za pogovore te dni. Kako hudiča je lahko tako vroče in ali bomo res zgoreli, bodo šle vse smreke v maloro in kako se magnetni pol hitrostno seli nekam v Sibirijo in takšne. Ne! Tole je zgolj zapis nekaterih misli o vročem dogajanju na glasbenem področju v Sloveniji v teh mesecih. Nič posebnega, zgolj opažanja malo bolj angažiranega spremljevalca.

Po zaključku divjih korona ukrepov, kjer nas je prejšnji premier celo prehitel za nekaj tednov s popolnim odpiranjem, je scena hitrostno oživela, koncerti so se vrstili in obisk je bil velik. Zmerno zadovoljstvo je zavelo med organizatorji in izvajalci, apetiti so se povečali in mnogi bendi so se spomnili, da bi tudi letos špilali na velikih festivalih. Jok brate, to se seveda ni zgodilo.

Organizatorji so iz zadnjih žepov potegnili dogovore lanskega ali predlanskega leta in seveda izpolnili obljube, ki so bile dane takrat. Prav tako so šli na zihr in sezname nastopajočih dopolnili z najbolj “trotl zihr” imeni, ki so v zadnjih dveh letih na podlagi svojega dela izplavali na sceni. Malo prostora za srednje bende, praktično zgolj drobtinice. Tako ni čudno, da plakati, ki vabijo na poletne festivale delujejo kot čisto copy/paste. Pa da ne bo pomote, iskreno privoščim vsem, ki bodo nanizali več kot 20 koncertov to poletno sezono, le malo dolgočasno je to videti. Potem se je zgodilo, da je obisk v mesecu maju na lokalnih koncertih drastično upadel. O tem nekaj v naslednjem odstavku.

Publika za lokalne dogodke v Sloveniji ni številčna. V resnici se vsi grebemo za istih nekaj sto zagretih. Ti zagreti so svoje denarnice pošteno izsušili v prvih dveh norih meseceih, hkrati pa so cene šle res gor – tako za vse tekoče substance, splošne stroške kot so tudi malo poletele cene vstopnic. Zraven se je pojavil tudi čisto objektivni faktor, da so skušali naši mladiči nekako končati šolsko ali študijsko leto, da ne bodo starci pizdili in da si zagotovijo relativno mirne počitnice. Nič takšnega, mesec maj ni najboljši mesec za koncerte, vsega je veliko pa še pritiski so. Tako pač je. Zdaj je poletje in zdaj se gre ven.

Vstopamo torej v dva dolga vroča medena meseca, kjer si bodo tisti, ki so kaj prihranili, kaj prišparali in kaj nafehtali, privoščili festivalčič ali dva, žurali zgledno v blatu ali na soncu, plesali na muzike in uživali vroče glasbeno poletje. Naj jim Bob požegna! Prav je tako. Mi starci pač razmišljamo tudi o jeseni.

Prišli bodo mokri in hladni meseci, ko si glasbe, tople družbe in požirka krepkega željni osebek zaželi zavetja svojega ljubega kluba. Izza vogala pa srepi teta Korona, ki načrtuje svoj petnajsti ali trideseti val. Zaskrbljeni pogledujemo proti oblasti, kaj si bo tokrat izmislila, saj smo že skoraj vsega hudega vajeni. Maske v zaprtih prostorih kljub PCT pogoju, stolčki sredi dvoran za utrujene in druge nebuloze so ubijale klubsko sceno dve leti. Ali smo se kaj naučili? Upanje ostaja, da tudi če teta Korona zamaha z repom, tokrat vendarle delujemo malo bolj razumno, zaščitno in vendarle z razumevanjem za sceno, če je ne želimo ubiti. Mojih pet centov gre v smer, da se zna vrniti ukrep PCT, močno pa držim pesti, da se bomo PCT čisti v klubi družili brez mask in to stoje, v gibanju in svobodi, ali kako že rečejo zdaj?

Do takrat pa poletna norija na odprtih placih, kjer vas prosim, da malo pazite eden na drugega predvsem glede treh stvari: različnih oblik spolnega nadlegovanja, vnosa drog in alkohola ter seveda nasilja v vseh oblikah. Pazite na svoje družbe in posameznike znotraj njih ter se včasih odločite za taktični umik s placov, kjer je koncentracija norcev pač prevelika. Ni vredno. Da ne bo poletje ne samo vroče, ampak tudi zelo žalostno.