Dnevnik volivca MM (volitve 2014) – #37

Živahno je, to je treba priznati. Pa ne mislim zgolj zaradi današnjega odhoda Janše v zapor in obetanega živega zidu objokovanja. To je samo del celotnega medijsko-političnega cirkusa zadnjega tedna. In ker smo še vedno v pripravah na volitve, ostanimo pri tej temi, da ne zaidemo, drugače bo dnevnik dolg. Osrednji dogodki tega tedna v smislu predvolilnega merjenja moči so bili: oddaja kandidatnih list v sredo in prva soočenja tudi na televiziji, natančneje na komercialki. Gremo po vrsti.

V sredo do polnoči je vsega skupaj 17 strank ali list vložilo svoje kandidatne sezname. 8 strank je vložilo svoje liste s pomočjo podpisov poslancev, seveda med njimi tudi Solidarnost, ki se je nalepila na stranko SD in njene poslance. Neverjetno! Vstajniška stranka gre na volitve s podpisi poslancev SD! Drugih 9 strank prihaja v boj s pomočjo podpisov podpore, pri čemer je stranka Humana Slovenije vložila listo zgolj v 8. volilni enoti (Ptuj), ostalih 16 list pa v vseh 8 volilnih enotah Slovenije. Takšen rezultat imamo ta trenutek, ko pišem tale dnevnik, možne so še kakšne odločbe Državne volilne komisije, saj liste še niso potrjene, zgolj oddane. Pravilno je, da naštejemo vse tiste, ki so morali zbrati podpise in niso v parlamentu: Enakopravni deželani – Naprej Slovenija, Združena levica, Slovenska nacionalna stranka, SMC, Zeleni Slovenije, Piratska stranka, Verjamem, Liberalno gospodarska stranka, Humana Slovenije. O vseh njih ne boste kaj prida izvedeli v medijih, saj niso v parlamentu … se opravičujem. Iz režije mi sporočajo, da ni tako, saj slovenski mediji na neparlamentarne gledajo z dvojimi merili. Premikamo se v studio POP TV.

Nepoštenost medijskega pokrivanja volitev je ponovno izdatno v četrtek pokazal POP TV. Najprej je v sredo v napovedi volilnega soočenja napisal, da gre za soočenje parlamentarnih strank, vendar je že takrat bil na seznamu tudi Miro Cerar, dan kasneje pa so spremenili napoved in trdili, da gre ves čas za »top 8« najbolje uvrščenih na merjenjih javnega mnenja. Kako težko se nekdo, ki je dejansko nov v tej igri, prebije v to top ligo, je jasno. Iz te skupine G8 so izpadli v DL, ki jih nihče več ne jemlje resno. Cerarju pa je uspel preboj kar na suho, pri čemer do včeraj še ni imel niti programa, a o tem kasneje. Pravzaprav kar takoj, saj soočenja nisem gledal, nimam več želodca za takšne predstave.

Program SMC se na prvi klik odpira všečno, saj je narejen kot powerpoint prezentacija. In seveda, ker vedno preberem tiste dele programa, ki me zanimajo – to pa zdaj že veste, da je sociala – sem se hitro zakopal v tisti diapozitiv, kjer SMC tudi s tem opravi v nekaj alinejah. To je mogoče celo največje razočaranje v celotni slovenski politični srenji. Z vso odgovornostjo trdim, da je to daleč najslabši socialni program v celi Sloveniji, napisan na hitro in brez znanja. Ta del mi je celo bolj všeč pri NSi in SDS, kar pove veliko. Kakšen popoln blef si je privoščil SMC, naj bo razvidno iz citiranih alinej:

– Vse na enem mestu (VEM): Center za socialno delo (CSD) kot enotna vstopno-svetovalna točka za vse oblike pomoči, – SMC mirno zapiše kar za vse oblike pomoči, pri čemer očitno nihče ne ve, kakšne pomoči ima v mislih. Osebno pomoč? Denarno pomoč? Mogoče pomoč, ker ne znam popraviti multipraktika ali celo pomoč pri matematični domači nalogi? Hej vi v SMC, prosim za vajo, naštejete tri vrste pomoči, ki so na voljo? Tišina? Ne veste? Ok, gremo dalje. Ideja enotne vstopne točke izhaja še iz časa Svetlika, v resnici gre za tehnokratsko idejo, da so vsi denarni transferji na enem mestu in s popolnoma neuporabnim računalniškim programom vseh državnih denarnih transferjev se je zgodilo to, da se je sesul cel sistem. SMC uvaja nekaj, ker že životari in kar ne deluje. Na Ministrstvu za delo, družino, socialo in enake možnosti je baje več kot 11.000 nerešenih pritožb.

– Zakonska ureditev dolgotrajne oskrbe, – v tej točki brez vedeževalke ni možno izvedeti, kaj konkretno program ponuja, samo da je treba zakonsko urediti. Kako, seveda ne izvemo. To je res ideja, da zapišeš, da je treba sprejeti zakon o nečem. Hecno, ljudem je to kar dovolj, pač potrebujemo zakon, kajne?

– Večja vloga uporabnika pri izbiri oblik in izvajalcev javne mreže, – tole je popolna politična smešnica in floskula. Katero javno mrežo in za kaj ima SMC v mislih? Kaj naj izbiram in med kom? Ali je komu jasno, kaj želi ta stavek povedati? Prosim, naj dvigne roke? Hvala, nihče. V javni mreži nimaš nobene izbirein torej tudi ne moreš imeti večje vloge pri izbiri. Česa za vraga SMC ne razume?

– Preventivne in skupnostne oblike dejavnosti in bivanja v domačem okolju, – spet ne izvemo ničesar, gre za nedokončane stavke, napisane v ihti in hitro. Zdaj pa se za trenutek zamislimo: preventivne dejavnosti bivanja v domačem okolju. Kaj je to? V resnici gre za spretnost, ki jo dobro poznajo izurjeni pisci predlogov za različne denarne razpise – uporabiti moraš pravilne fraze, ki so v zeitgeist momentu popularne. Preventiva in skupnostno že nekaj čas kotirata visoko, trajnostno pa seveda tudi. Mogoče so slednjo frazo pri SMC uporabili na kakšnem drugem delu programa, ki ga pač nisem bral.

– Poenoteni pogoji za izvajanje javnih storitev in servisov ne glede na vrsto in status izvajalca, – nič, nič, ne napišete ničesar. Bralci, ustavite se za 30 sekund. Ponovno preberite ta stavek in spoznajte popolno ničnost vsebine zapisanega.

– Stalno in javno dostopno ocenjevanje zadovoljstva uporabnikov z izvajalci javne mreže, Ok, to je prepisano iz Virantovih predlogov ocenjevanja Upravnih enot. Dober predlog, vendar res tako malenkosten, da se jaz z njim res ne bi hvalil.  

– Aktivno sodelovanje nevladnega sektorja v različnih oblikah pomoči (socialno podjetništvo), – in tole je moj zmagovalec! Nevladni sektor naj bi sodeloval v oblikah socialnega podjetništva? Zdaj pa res želim osebno spoznati diplomiranega kljukca, ki je pisal te stavke! Prosim Miro Cerar, da poveste, kdo je pisal te stavke in ga vabim na kavo po izteku moje kazni, ker bi rad spoznal človeka, ki tako nima pojma o nekem področju.

– Spodbude in nagrade za prostovoljstvo. – za konec še bonboni za otroke, preberite Zakon o prostovoljstvu, vse notri piše in ne nakladajte.

Prihaja resen odstavek. Program SMC je skrpucalo, tako je še danes skrpucalo program PS. Nobene vsebine. V primeru SMC boste volili slamnatega moža, ime, ki ga lahko spoštujete, vendar za njih ni vsebine. Prazen je. Ljudje, ki so mu spisali tole plahto nimajo osnovnega pojma o zahtevah sodobne socialne države in imajo še manj pojma o težavah Slovenije na področju socialne države. Ta projekt je žal rokohitrski nastop za množice, ki nasedajo. Tole je pisala naduta skupina ljudi, ki so se rodili z zlato žlico v gobčkih, ki so vedno spali na dobro postlanih posteljicah in ki uživajo blagostanje. Pojma nimajo o težavah ljudi in pišejo neumnosti, da zapolnijo prostor. Takšnih kandidatov in avtorjev, ki so sposobni napisati nekaj tako neuporabnega in vzvišenega se moramo, bratje in sestre, resno bati in ne voliti! Če nas bodo vodili takšni pingvini, bomo tonili še globlje. Bojte se v lepe obleke oblečenih zgovornih napihnjencev. Nevarni so, resno nevarni.

Jezen sem. Jezen, ker vidim, da nasedate. Da jeste iz roke ljudem, ki ne ponujajo ničesar. Jezen, ker se slovenska medijska krajina klanja uglednim in izpostavljenim kot zadnji klečeplazni lakaj za nekaj drobiža. Jezen sem, ker očitno spet prihaja na površje nevretenčarska narava sluge pokornega, ki samo išče vladarja. Mogoče je imel prijatelj Jang pred več kot letom prav – absolutista potrebujemo, po možnosti razsvetljenega seveda. Dobili bomo pa seveda nerazsvetljenega, kajpada. Ali bo kvazi-liberalen ali domoljuben bomo pa videli.