Dnevnik volivca MM (volitve 2014) – #36

Ustavno sodišče je povedalo svoje, predčasne volitve v Državni zbor bodo 13. julija in pika. Uradno so se predvolilna opravila začela, čez mesec dni bo vse jasno. Novih 88 rednih poslancev in dva predstavnika manjšin bomo imeli že sredi poletja ter vlado mogoče jeseni. Zato ni čudno, da tale dnevnik oživljam, vam pa že v ob ponovnem zagonu povem, da bo tempo objav malo bolj umirjen. Preveč intenzivno ukvarjanje, torej vsakodnevno, s slovensko politiko ima toliko stranskih učinkov na lastno psiho, da se bom vedel bolj samozaščitno. Sčasoma začneš blebetati neumnosti, možgani ti krnijo in v ogledalu vidiš zgolj svoj zlati nasmešek. Zoprna reč. Zato zmerno.

Torej, kakšno bomo morali reči o volilnem sistemu, ki ga povprečni volivec ne pozna dovolj. Imamo 8 volilnih enot in v vsakem 11 okrajev, vendar volimo proporcionalno. To konkretno pomeni, da kadar obkrožite svojega kandidata v svojem okraju v bistvu podelite svoj glas stranki ali listi. Ime kandidata je zgolj kljukec, na katerega vas stranke želijo dobiti. Z vašim glasom je lahko izvoljen v Državni zbor nekdo drug, tisti, ki bo v tej volilni enoti dobil največ glasov (hvala za opozorilo Francija Keka, ker je prej tukaj pisalo glede na nosilca liste, kar ne drži), če bo seveda stranka/lista prestopila prag na državnem nivoju. Prag za vstop v Državni zbor je v Sloveniji nastavljen na 4% vseh glasov na nacionalni ravni in to je tudi seveda cilj vsake stranke, ki se bo podala v boj. Tako je dobro pogledati vse kandidate v vaši volilni enoti za določeno stranko, da ne boste potem jokali in vili roke, ker bo šel na poslansko klop sedet Jožko, vi ste pa volili za Jožico. Nekaj mandatov, potem ko se jih razdeli na nivoju enote, tudi ostane in se te razdelijo na nivoju države. Tak sistem pač imamo. Če se vam zdi zapleten, potem preberite tole http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/PoliticniSistem/VolitveInVolilniSistem

Igra bo veliko bolj umazana kot je bila za EU volitve, to nam je lahko jasno že v začetku. Najprej je RTV Slovenija dan pred uradnim začetkom kampanje sklicala Tarčo, ki je bila povsem predvolilna in na njo povabila parlamentarne stranke – kot da nimajo že dovolj medijskega prostora – in samo cvetober neparlamentarnih po resnično butastem kriteriju, namreč tiste »ki jim na anketah javnega mnenja dobro kaže«. Na tako pristransko prakso je opozorila zgolj SDS, ostalim je takšna prikrojitev pravil poštenega boja kar ustrezala in so bili lepo tiho. Nisem gledal oddaje in samo sumim, da je šlo zgolj za maškarado napudranih tipov, ki so dobili dve uri televizijskega termina za promocijo sebe v luči volitev. Nihče ni povabil ne Združene levice in ne Piratov, seveda. Konec koncev jim ankete kar naenkrat ne kažejo dobro, kar je seveda del še bolj umazane igre.

Dobro, celo odlično, kaže Miru Cerarju in njegovi SMC, ki nima programa in se je komaj pojavila in že žanje »uspeh«, ki to seveda ni, saj je zgolj številka na anketah. Podobno se je leta 2011 izstrelil Gregor Virant, ki mu je kak teden kazalo skoraj na zmago. Slovenci potrebujemo ovna vodnika. Želimo imeti vodjo, ki nas bo popeljal v svetlo prihodnost. Srčno si to želimo in smo celo pripravljeni verovati v njega. Žal mi je osebe Mira Cerarja, ki je sprejel igro naslednice LDS, res mi ga je žal. Čeprav je nujna potreba po resnični liberalni stranki v Sloveniji, je dogajanje zadnja dva tedna tako bizarno, da ne obeta nič dobrega. Bo pa na ta račun verjetno za vedno odpadlo smešno Zavezništvo AB in tudi še bolj smešna PS. Cerar je tukaj dovolj moder, da ne gre v sklepanje koalicij pred volitvami, saj ve, da bi s takšnimi modeli dobil zgolj coklo, ki bi rezultat vlekla dol, hkrati pa nasprotnikom ponujala ogromno materiala za puščice. Vlada AB je bila neuspešna in kdor bo imel poleg sebe neuspešno premierko si lahko obeta prej potop kot uspeh. To je Cerarju jasno in je previden. Vloga Šoltesa in Verjamem vsaj meni deluje nejasna, ta trenutek kot da so zadovoljni z mandatom v Bruslju.

Za drug pristop so se odločili Židanovi SD, torej za povezovanje. Potem ko je sovražna retorika Lukšiča odgnala mnoge, so uspeli pridobiti razočarance EU volitev, namreč Solidarnost. Solidarnost je tako v paniki po slabem rezultatu izgubila še zadnji košček kredibilnosti in pač postaja SD sekcija za civilno družbo in nič več. Pridevnik »vstajniška« ob lizanju z SD deluje tako grotesken, da seveda pomeni tudi izgubo glasov. Uroš Lubej je na Twitterju na vprašanje glede suma na izdajo vstajniškega gibanja odgovoril: »vstajniško gibanje je zahtevalo spremembe in tu jih bomo uresničevali,« kar je seveda obžalovanja vredna izjava novopečenega politika, ki se je že naučil prodajati bučke. Hvala. Solidarnost pa je v celoti daleč največje razočaranje dvoletnega razburljivega obdobja in tone v pozabo. Brezidejna, brez karizme in brez kadra je politično mrtva, preden je kaj naredila. Izstopi iz Solidarnosti so pričakovani.

Desus je deloval bolj modro, očitno je v trenutku, ko je bilo jasno, da se Solidarnost zares rine zraven, spomin začel delovati in so se spomnili na rezultat EU volitev, ki jim je poslal Vajgla v Evropo in so se zavedli, da lahko delujejo sami. In to jim bo verjetno tudi uspelo. ZaAB pa si lahko obeta »podporo« SMS in Zares, kar je čisto res lahko samo pot v pozabo. Janković čaka svoje županske volitve in osebno ne bo nastopil, sam PS pa skupaj s Popovičevci ali kako?

Na koncu tedna prišla še ena šokantna novica iz smeri Židana, kar je najprej delovalo kot slaba šala, vendar se je kmalu izkazalo kot čista resnica – svet modrecev. Židan ustanavlja svet modrih starcev, kamor vabi Kučana, Ribičiča, Potrča, Kocijančiča in celo Pahorja, ki mora že zaradi funkcije nekaj takšnega zavrniti. Popoln PR samomor, oživljanje konca 80-ih in kot bi želeli desnici v roke poriniti še en argument več ob obstoju udbomafije. Židan povsem neverjetno vleče strice iz ozadja za rokav direktno na oder.

Na desnici zatišje, vse jasno. SDS s predsednikom kmalu v zaporu in samostojno, NSi in SLS ponovno načeloma skupaj, vendar ne s skupno listo. Novakova vabi ponovno tudi SDS v neke vrsto »pomladno« koalicijo, vendar ni bilo odziva. SDS želi delovati samozavestno, čeprav so dobili referendumsko klofuto in čeprav se je SMC pojavil kot resen konkurent. Imamo torej situacijo, ki spominja ne leta 1994 do 2000, le da Cerar ne more biti Drnovšek, Janša je pa itak isti. DL pa tudi objektivno razpada, zdaj je samo vprašanje, h komu bodo želeli prebegniti ljudje.

Edina zveza, ki lahko trdi, da ima v sebi nekaj vstajniškega tako ostaja Združena levica, čeprav sta tako DSD kot TRS obstajali že prej, je pa nekako gonilno jedro tega trojčka IDS, ki je nova pobuda. Zbirajo podpise za nastop na volitvah, kar očitno počnejo zgolj še Pirati in SNS. Solidarnost se je pač prodala za tiste glasove poslancev SD. ZL so dosegli odličen rezultat na EU volitvah in če ga ponovijo še julija, imajo 5 ali 6 poslancev. Piratska stranka gre na državne volitve prav tako prvič. Kljub negativni propagandi »starčkov« tako proti ZL kot proti Piratom se strinjam z Andražem Zorkom, ki ti dve stranki, in vmes uganjeno Sanjsko službo, označil za zmagovalce EU volitev. Ponovitev in nadgradnja teh rezultatom bi pomenila, da lahko alternativne liste zasedejo nekje do 10% poslanskih sedežev in resno mešajo štrene vsem tistim, ki tako verjamejo v svoja zavezništva in svoje klasične stranke.

Vroča druga polovica junija in prva polovica julija bo. Udarci pod pas še prihajajo in vsi, ki nas politika zanima malo bolj vemo, da bodo te volitve prelomne. Mnogi bodo romali na smetišče zgodovine in nekateri bodo sprejeli pomembne vloge. Čakamo, analiziramo, komentiramo. In seveda na koncu svoj glas pametno podelimo. Še pomnite – zelo dragocen je ta glas, ne mečite ga v koš!