Strupena vzgoja

Slovenija je prepovedala telesno kaznovanje, kar je bil skrajni čas. Seveda sama zakonska omejitev še vedno ne bo preprečila tega gnusnega dejanja, še manj pa omejila različnih govornikov, da bodo zagovarjali »vzgojne klofute« in druge neumnosti. Mogoče pa bo ta sprememba vseeno nakazal pot v bolj napredno družbo. In ko skoraj vidim različne dušebrižnike, ki lovijo sapo, njim v tolažbo dodajam, da bi lahko enako upravičeno prepovedali tudi permisivno vzgojo. Obe puščata približno enake porazne posledice na posameznikih in družbi.

Mlada človeška bitja bi lahko vodili z razumom in omejitvami, ljubeznijo in dobrim zgledom. Nobene roke ni potrebno prožiti nad njimi in tudi popuščati ni potrebno. Seveda pa nekaj takšnega zahteva malo več energije in tudi zdravega razuma, predvsem pa iskreno naklonjenost do majhnih človečnjakov različnih starosti. Predvsem z vstopom naslednika ali naslednice v dobo najstništva vidim da starši načeloma izgubijo vso pamet in se v tem navideznem kaosu ne znajdejo več. Zato je na mestu ugotovitev, da je nazadnje adolescent veliko bolj treznih misli kot zmešan starš, ki misli, da mora izbirati zgolj med slabima možnostima iz prvega odstavka. Pa pustimo to, vedno bolj sem prepričan, da nekaterim enostavno ni več pomoči in lahko največ naredimo, če mladega človeka skušamo pomagati postaviti na lastne noge.

Pustimo, domenjeno? Raje vas želim osredotočiti okoli še ene oblike vzgoje, o kateri skoraj nikoli nič ne preberemo, je pa verjetno najbolj strupena od vseh. Je zvito dvolična in maksimalno manipulativna. Na zunaj so popolna družina in otrokom ne manjka ničesar, sploh ne v materialnem smislu. Zdaj imam pred očmi takšno mamo, vedno povsem urejena in nasmejana opravlja še odgovorno službo. Je tudi pomemben člen slovenske družbe, saj jo cenijo. Mož je sicer malo bolj v ozadju, vendar deloven in vzoren državljan. Nihče ne ve, da je to vse maska, za katero ni ljubezni. Strup tega načina je ravno v tej dvojnosti – na videz je vse v najlepšem redu in v resnici je gnilo. Takšna vzgoja dela iz mladih ljudi bodoče psihopate in tega je veliko več kot si sploh želimo priznati. Seveda! Saj tega niti ne opazimo.

Čustveni hlad. Ljubezen je to, da imaš nov telefon. Ljubezen je to, da se za tebe žrtvujemo. Ljubezen je to, da te napolnimo s krivdo, za katero boš plačevala preostanek življenja. In ljubica draga, seveda boš šla študirat tisto, kar sva z očkom izbrala, drugače bova zelo nesrečna in te ne bova imela več rada. Pogojena ljubezen. Ali vidiš, kaj vse delava za tvoje dobro? Kako nehvaležna si! Mogoče v tvoji glavi ni vse v redu ljubica, odpeljali te bomo na pregled in mogoče boš ostala nekaj tednov na opazovanju. To je v tvoje dobro.

Da, se strinjam, veliko težje opazna gnusoba od modrice. Kljub temu ne neopazna. Pri vsem tem najbolj boli dejstvo, da so najbolj kratkovidni tisti, ki so na položajih, da bi prepoznali vse te osladne klovne dobrega starševstva, čustvene manipulante in profesionalen igralce. Pogledati za krinko je malo težje, vendar ni nemogoče. Tisti dan, ko bo Slovenija z vso odločnostjo in strokovno integriteto postavila mejo takšnim vampirjem, vam čestitam. In naredim zabavo za vse borce proti manipulaciji. Mislim,da mi še ni potrebno tiskati vabil.

Tudi ta zapis je nastal za časopis Svet24, za dan 29. oktober 2016