Tokratna sobotna kolumna je dobila naslov po odlični knjigi, ki sem jo ravno prebral na dušek. Mlada nemška novinarja Stefan Bonner in Anne Weiss sta brez dlake na jeziku, ostro in v humornem duhu popisala skoraj vse norosti lastne generacije. Toplo priporočam bralcem odprtega duha, ki jih ni strah brutalne resnice. Mogoče je inteligenca človeštva res konstanta in se seveda z večanjem števila prebivalcev povprečno na glavo posameznika pač manjša. Ne bom vam kvaril užitka branja z razkrivanjem ocvirkov sodobne nemške družbe. Se bom raje dotaknil slovenske. Včasih podobno trapaste.
Ravno gledam skozi okno v metež stoletja, ki ga ni. Norost, ki je danes (kolumno pišem namreč pozno zvečer v četrtek) zajela celo Slovenijo v zvezi s prihodom ogromne količine snega, je naravnost neskončna. Nič nimam proti treznim opozorilom o prihajajočih vremenskih pojavih in z njimi povezanimi navodili o ravnanju. Vse to je potrebno, zaželeno in nujno. To so informacije. Vendar občestvo danes ni delilo informacij, temveč traparije. Recimo, da bi bil nekoliko bolj butast kot sem že tako ali tako in bi ravnal v skladu s paničnimi sporočili. Moj dan bi bil precej drugačen.
Zjutraj bi najprej drvel v najbližjo trgovino in pokupil zalogo provianta. V potu svojega obraza bi skozi naletavanje snega vlekel v jazbino: dve gajbici sveže vode, 25 pločevink mesnega zajtrka, zalogo prepečenca, kilogram tobaka, večkilogramski hlebec sira, več tub zobne paste, vsaj dve vreči toaletnega papirja (verjetno bi me ob tej grozi veliko bolj pogosto in bolj redko tudi pritisnilo na stran), povsem nov radijski sprejemnik s pripadajočimi baterijami – vsaj 20 komadov – in ogromno kave. Mimogrede bi kupil še dodatno bundo zase in gospo, vsaj dve lopati za odmetavanje snega, ena se lahko hitro zlomi in si v stiski, majhno plinsko pečico in še eno na trda goriva. Vse to bi seveda skrbno zložil v shrambo, ki je nimam, in čakal na najhujše. Na snežno ujmo.
Vseeno bi moral vsaj malo pokukati v pisarno in odgovoriti na pošto. Ročno bi odžagal oba teniška loparja in si kot fužinski MacGayver nadel improvizirane krplje. Z dvojnimi rokavicami bi zagrabil pohodne palice in se resno poslovil od domačih. Čakala bi me naporna pot celega kilometra. Skozi vedno gostejši nalet snežink bi mi zmrzovale obrvi in ivje bi se nabiralo na bradi. V bližnjem lokalu bi prosil za kozarec vode in kot Amundsen na poti na južni tečaj kmalu izginil za obzorjem. Preživetje bi bilo vprašljivo v tej urbani snežni džungli. Komaj bi se izvlekel brez amputacije nekaj prstov na nogah, preden bi dosegel želeni cilj.
Trapaste lovijo na strahove. Domnevni ovni vodniki vodijo za sabo blejajoče črede ovac, ki slišijo na ime človek. Mnogi so se že zdavnaj odpovedali uporabi lastne pameti in raje poslušajo življenjskega avtopilota, ki nam servira vedno večje neumnosti. In mi jih goltamo kot bonbone. Mogoče bi s tem prenehali za dobrobit higiene, saj je vse skupaj neokusno. Razmišljanje v Sloveniji (še) ni prepovedano.
V pisarno sem šel z busom kot vsak dan. Nekaj lepih minut današnjega dneva sem preživel pokrit z deko na stolu pred Španskimi borci, srkal kavo, klepetal s prijatelji, lovil snežinke na pleši in zraven vlekel cigareto.
Sobotna kolumna je bila objavljena v časopisu Svet24 dne 7. februarja 2015
Prijavite se na moja e-obvestila
Ko bom na spletni strani objavil nov prispevek, vas bom o tem obvestil preko e-pošte. op.a.: ob prijavi vam podarjam brezplačni dostop do enega izmed mojih plačljivih predavanj v živo na spletu, ki sem jih organiziral pred 3 leti v okviru projekta Motivacija za življenje
Hvala. Preverite vaš e-predal, saj morate prijavo na e-obvestila potrditi
Napaka - poskusite ponovno!
Karol Strašek pravi
Malo zamujaš.
OVCE POZIMI
M.M. Drugi svet
V Sloveniji danes nismo ustavili samo kamionov, ustavili smo tudi sneg !
Ura je 09.15, pogled skozi okno je zimski, megle so se dvignile, še malo, pa bo skoznje posijalo sonce. Imam občutek, kot da živim v neki normalni državi in ne v Norišnici.
Berem, da je imela nočna izmena zimske službe Darsa ponoči na voljo dvanajst tovornjakov in ljudi, vozniki plugov pripravljenih na 24-urni delovnik. Hahaha, manjkal je le napovedani sneg, so danes, že zarana, zapisali na portalu SIOL-a, ki so skupaj z dežurnimi ”borci s snegom” tudi dežurali.
Zmeraj, ko nekdo dela iz muhe slona, postanem zelo pozorna.
Boleče se zavedam, da je v Sloveniji le peščica (pa še ta se hitro redči)državljanov, ki jim Gospodje še niso uspeli oprati možganov.
Iz dneva v dan doživljam, kako grdo ravnajo z Ovcami. Ne le, da jim ukazujejo, kako morajo misliti, začeli so jim tudi sugerirati, da vidijo tisto, česar ni.
S težkim srcem tole pišem, a moram: vedno bolj sem prepričana, da se ”vremensko- snežna panika”, ki so jo sprožili mediji, ni zgodila slučajno!
Bojim se, da se je Nekdo želel še enkrat prepričati, so ovce res dobro vzgojene ali se, morda, moti.
Slovenija leži na področju, za katerega je značilno, da pozimi pada sneg. Včasih ga pade več, včasih manj. Imam prav ali ne?!
Normalna država (poudarek je na normalna) bi morala imeti v svojih zakonih, pravilnikih, statutih in ukrepih že zdavnaj zapisano, kaj storiti, ko in če pride do mejnih vremenskih situacij. To pomeni, da bi morale ustrezne službe že same od sebe- brez pritiska medijev, opravljati svoje dolžnosti, med katere sodi tudi izločanje tovornjakov na meji, bolj natančno in poostreno pa bi morali tudi v manj izrednih razmerah paziti na tiste, ki želijo prečkati državo brez zimske opreme.
Te dni sem imela grozljiv občutek, da so se mediji zmotili v koledarju in da se ne piše 6. februar temveč 6. julij. Ja, točno tako! Šele takrat, če bi padal sneg sredi poletja, bi imeli pravico, da nas strašijo, drugače pa ne! Amen. Pika.
Mi, ki smo doma na kmetih, itak vemo, kako se v pol metra snega obnašati, a tokrat- ob vsej paniki, ki so jo zganjali TV SLO; POP TV in Planet TV, so mnogi pametni in razsodni vseeno nasedli. Mnogi so panično- kot da se obeta konec sveta- kupovali najnujnejše, jemali dopust, celo tisti, ki so doma le nekaj korakov stran od šole, so mladež obdržali- za vsak slučaj – doma. Pa bi bilo treba le vreči pogled skozi okno ali proti nebu, pa bi vedeli, da jih ima Nekdo krepko za norca!
Upam, da so tisti, ki so tokrat v svoje najbolj izprijene namene izrabili medije in posredno nas, državljane, zelo zadovoljni. Rekla bi, da si med hihitanjem manejo roke in se režijo v pest, češ, poglej, kako zlahka smo te buteljne nategnili! Dva milijona buteljnov! Ej, to ni kar tako!
Bilo je (in je še) res grozljivo: nihče ni razmišljal z lastnimi sivimi celicami, ni se sledilo temu, kar so videle oči, ljudje so kot hipnotizirani buljili v TV ekrane in ne glede na to, da je bilo na cesti komaj kaj snega, na avtomobile natikali verige. Takega opustošenja možganov svet še ni videl!
Smo morda dobili elektrošoke, ki so omamili in zažgali treznost in razsodnost?!
Posamezniki, ki sem jih imela za pametne, pa so zlezli pod postelje in trepetali od strahu, kaj bo, češ, saj se bo svet podrl zaradi namišljenega metra snega!
Kdo ve, so Slovenci te dni pod vplivom LSD in ostalih močnih halucinantov?!
Zastonj se jim je govorilo, da ne bo nič od tega, da je zima, da sneg mora biti! Ne, oni so goltali apaurine in jecljali, da bo(!) katastrofa, ker so na TV tako rekli in ker je Gregorčič tako rekel.
Poizkus kogarkoli že, kako vodljivi so državljani, je izzvenel v popolnosti. Za Nobelovo nagrado!
Dotično igračkanje je še toliko bolj nevarno, ker se ga večina ovc niti ne zaveda.
Ni jim še kapnilo na očiščeno pamet, da so po eni strani na lastne oči videli, da snega ni, po drugi strani pa so jih Gospodje s pomočjo medijev zlahka prepričali, da sneg – je.
To je, milo rečeno, grozljivo, normalnega človeka postane nehote pošteno strah.
Tistim, ki manipulirajo z nami, tovrstno pranje možganov gre za spoznanje prelahko od rok.
Pa preizkus ”panike s snegom” ni bil njihov prvi!
Vzemimo samo Bavčarjev primer. Mediji že štirinajst dni silijo državljane, da kričijo:”Križaj ga!” Ne rečem, če bi bil Bavčar edini tajkun, ki ne bi sedel v zaporu! Nasprotno!
On bi bil edini, ki bi sedel!
Za ilustracijo zapišem odlomek iz Svetega pisma, ki močno, močno spominja na shizofreno stanje v Sloveniji:
Pilat jim je rekel: »Glejte, človek!« 6 Ko so ga véliki duhovniki in služabniki videli, so zavpili: »Križaj ga, križaj ga!« Pilat jim je rekel: »Vzemite ga vi in ga križajte, kajti jaz ne najdem krivde na njem.« 7 Judje so mu odgovorili: »Mi imamo Postavo in po Postavi mora umreti, ker se je delal Božjega Sina.«
Normalen človek, ki v noriji, v kateri mora živeti, želi ohraniti zdravo pamet, preprosto ne more verjeti, kaj je Država storila z državljani!
Ni čudno, če Korsika zapiše, citiram…”da je Pop TV uvedla novo novinarsko zvrst, ki jo lahko imenujemo “nizkonagonsko novinarstvo”, v smislu spodbujanja nizkih, najnižjih nagonov pri televizijskih gledalcih. Prizor, kako se Kerčmarjeva zaganja, “pljuva”, obtožuje dr. Metko Zorc, da naj, za vraga, že prizna, da goljufivo varuje svojega pacienta Igorja Bavčarja, bo vsekakor odšel v zgodovino…”
Smo še ljudje ali smo postali zverine, s katerimi Gospodarji & mediji ravnajo tako, kot se jim zahoče?!
Skrajno ogabno. Skrajno nečloveško.
Slovenske zveri bi bolnega človeka zvlekle na Kongresni trg in ga križale, morda celo razčetverile, ker so v njih prebudili najnizkotnejše nagone?!
Pa saj to ni več normalno!
V Sloveniji gre zares.
Mrhovinarji se bodo- za uvod- zbrali jutri, na demonstraciji Proti privatizaciji. Če ne bo pomagalo, se bodo državljanov, bojim se, da bo tako, lotili zgrda.
Te dni so z manipulacijo s ”snežnimi razmerami” ugotovili, da je to možno. Ne le možno, celo zelo enostavno!
Državljani Manipulantom jedo z roke!
Če bi bili pametni, žal, to nismo, bi se lahko iz ”snežne zgodbe” česa naučili. Recimo, da medijem ni dosti verjeti. Politiki še dosti manj.
Zgolj en teden brez medijev zadošča, da začne človek znova verjeti, da se niti nima tako slabo, kot ga prepričujejo.
P.S.
Marija Gantar- moja sokrajanka- je na FB zapisala spomine svojega očeta na leto 1952, ko so morali Žirovci z lopatami prekidati sneg vse do Trebije.
” Najprej so orali s plugi s konjsko vprego, pa bi jih pri Fužinah kmalu potegnilo v Soro, zato so prišli domov s konji peš. Snežilo je precej že 18.januarja, od 25. do 28. januarja ga je padlo spet skoraj meter. Ko se je ta sneg že malo stlačil, je začelo močno snežiti 13. februarja. V Žireh so ga namerili skupaj že s prejšnjim, stlačenim 175 cm, po hribih okrog čez dva metra. Nekatere strehe so začele močno škripati, zato so začeli iz vseh streh sneg spravljati, kakor je kdo vedel in znal. Pri nas so ga na hiši čez celo dolžino strehe z žično vrvjo odrezali, iz hlevske strehe pa odkidali. Oče je izračunal, da ga je bilo na hlevski strehi čez 300 ton. Na cesto je šlo kidat dva dni zaporedoma po 100 delavcev iz Alpine. Šele v soboto 16.2. se je drugi skupini posrečilo, da so ozko pot prekopali do Trebije. V nedeljo pa so bili mobilizirani vojni obvezniki od 1900 letnika dalje, da so cesto širili. Za kidanje so bili mobilizirani vojni obvezniki še naslednji teden v četrtek, petek in soboto. Do Trebije so napravili tako široko pot, da sta se lahko srečali dve vpregi. Stene ob cesti iz stlačenega snega so bile povsod visoke čez dva metra. V petek (drugi teden) je nad Žirmi letelo več letal. Menda so nosili hrano v kraje ki se še niso odkopali iz snega.”
M.M.
Grega pravi
Propaganda kapitala, vlivanje strahu. Kupite, kupite, če ne bo hudir. In tako bebavi potrošnik zapravi še tisto malo kar mu uspe prišparati, ker itak rabi Vse.
Zdrava kmečka logika itak pravi, kot je mene učila moja staramama, da moraš imeti doma živil za vsaj en teden do meseca.
Domače vladne službe so izdale opozorilo in alarm, ker so dobile naročilo in info.
Grčija je z nepredvidenimi dejanji ogrozila plan oblastnikov imperialistov in zato ji je bil z novodobno haarp tehnologijo, novodobnim orožjem, namenjen snežni orkan. Ker se stvari lahko zalomijo, kot smo to občutili ob lanskem žledu, je bil alarm z opozorilom pri nas nujen, da ne bi raja krivila odgovornih, da nas niso opozorili oz. da niso opravili njihovega dela. Ker pa tudi Grki niso od včeraj, taka orožja imajo tudi oni, saj so le v NATO-u, ki zahtevanakup njihove tehnologije, so se s pravilnim ravnanjem izmaknili katastrofi in jo odrinili na sever. Tako so vse skupaj fasali nič krivi ljudje med Slovenijo in Grčijo, spet.
Ampak, tako vidim to jaz, tisti čudak v tem nenormalnem svetu, ki sliši, ko oni zabrnijo po atmosferi.
Tri dni je bil mir, do včeraj zgodaj zvečer, ko so spet prižgali mašine. In tako je čez noč nad nami spet iz anticklona “nastal” ciklon, ki po napovedi spet prinaša sneg. Tisti nenaraven, umeten sneg.