Brišemo solze, znoj in kri z lica (sobotna kolumna)

Kolumna se začenja z gospodom Winstonom, možem s cigaro, ki je postal znan tudi po svojih vojnih govorih, iz katerih črpamo razne modre citate. Tale iz naslova je seveda tisti, ko je vse to obljubil Britancem, ko se je začela druga svetovna morija. In od takrat so ta njegov domislek motivacije trmastih otočanov uporabili razni liki in ga pretvorili v uporabno frazo za svoj namen. Če bi se takole mimo Prešernovega trga danes sprehodil ta stari cinik s svojo legendarno debelo smotko tobaka, bi mogoče zamrmral v oblak dima nekaj podobnega tudi za Slovenijo. Seveda si to vse samo domišljam, pa vendar. Mogoče bi bila njegova oblika izražanja celo kolumna.

Solze tečejo mnogim že dolgo. Od globoke žalosti, obupa in včasih nemoči. Znoj se cedi garačem, ki v potu svojega obraza delajo po 16 ur dnevno zato, da na koncu meseca potegnejo minimalno plačo ali zaslužek. Žal v Sloveniji vedno bolj pogosto teče kri. Poglejte statistiko. Lani dva uboja in dva umora celo leto in letos osem ubojev in 13 umorov. Torej pri nas ne gre več za obljube, temveč za dejstvo. Samo v vojni nismo. Nobenega sovraga ni, ki bi nas napadal. Sami sebi smo največji nasprotniki. V času krize pridejo na plan tako najboljše v nas kot tudi žal najslabše. Privoščljivost, hinavščina, goljufije, laži in druge pritlehnosti nas napadajo dnevno in nam zbijajo moralo. Vendar se ne damo! Če že trdim, da iz nas vlečejo takšni časi tudi kvalitete, jih velja omeniti.

Imam to posebno srečo, da srečujem izredne ljudi med nami. Verjetno jih niti ne poznate, saj ne tekmujejo v resničnostnih zabavah in se s kozarci penine ne slikajo na fotografskih terminih. Imajo pa ideje in jih tudi uresničujejo. Lahko jim rečemo projektne, podjetniške ali kreativne. Bistveno je, da migajo. V dveh zaporednih dnevih sem preživel dva popoldneva z dvema takšnima skupinama. Prvi relativno uspešni v svojih življenjih z željo po več. Spregovoril nam je tudi Primož Kozmus, človek z neverjetno karizmo in svojeglavo potjo, ki mu je prinesla športen on osebni uspeh. In dan kasneje z malo manjšo skupino 20-letnikov, ki študirajo in želijo ostati v Sloveniji zato, da bodo dosegli spremembe. Vsekakor teh sprememb ne bo dosegla aktualna vlada, ki je že sedaj popolno razočaranje. Brez idej, brez vizije in brez ukrepov bo takole preždela do naslednjih predčasnih volitev, ki nas čakajo v roku enega leta. Stavimo? Lahko. Do takrat pa bom z novimi znanci poskušal brisati vse tiste telesne tekočine, ki so omenjene v naslovu.

Še vedno ne veste kako? Tako, da se ne predate obupu in paniki. Razmislite, kaj lahko počnete, da ne boste več točili solz, cedili znoja ali celo puščali krvi. Vsak izmed nas ima to moč, ne glede na starost ali izobrazbo. Danes je nekdo napisal, da moč izhaja od znotraj navzven in ne obratno. Torej jo moramo najti v nas samih in jo preliti v dejanja. Nekateri to že počno. Zato sem lahko ob izteku tega leta čisto na drobno realističen optimist, da bo mogoče komu od nas uspelo, da v naslednjem letu najdemo tisti mir in osebno blaginjo, ki daje bivanju smisel. Ko boste praznovali slovo do nečesa in čakali nekaj novega, prosim ne pretiravajte pri pitju alkohola. Sploh pa ne ob vožnjo vozil. Povzročite lahko nepovratno škodo sebi in mnogim drugim. Tekle bodo solze in kri. Škoda je.

Kolumna je bila objavljena v časopisu Svet24 dne 6. decembra 2014