Slovenski sodni izvedenci – nadaljevanje zgodbe o kršitvah pravic otrok

Sodni izvedenci klinične psihologije in psihiatrije so za otroke v Sloveniji škodljivi, celo usodno. Takšno trditev lahko zapišem zaradi množice osebnih pričevanj. Oškodovanci slovenskega pravnega sistema v stiski zapišejo svoje zgodbe. Mogoče želimo misliti, da lažejo. Mogoče pretiravajo in so celo med seboj domenjeni, da v svojem razočaranju združno pljuvajo. Takšna možnost je enostavno preveč neverjetna. Ljudje, ki se med seboj sploh ne poznajo, neodvisno eden od drugega zapisujejo izkušnje, ob katerih se mora čuteč človek zgroziti. Slovenska stroka zaradi teh napak niti ne trzne. Vase zaverovani strokovnjaki ne pokažejo niti kačka vesti ali obžalovanja. Neodvisni pisci poskušamo slovensko javnost obveščati o nečem, česar oblast ne želi videti. Ljudje, ki so po izobrazbi namenjeni zaščiti otrok, s svojim katastrofalnim delom neposredno škodijo otrokom in uničujejo življenja celim družinam. Ta tekst je še en prispevek k odkrivanju slovenske blaznosti pod žigom stroke. Želim, da ga prebere čim več prebivalcev Slovenije, sploh matere in očetje. Deluje zlovešče, vendar lahko zelo kmalu sami padete v kolesje sodnih izvedencev.

Pred tednom sem se odločil narediti drobno spletno anketo http://maticmunc.net/kaksne-vase-izkusnje-s-slovenskimi-izvedenci-anketa/ , s katero sem ugotavljal temperaturo javnosti glede odnosa do dela sodnih izvedencev psihologije in psihiatrije v zadevah, kjer so vmešani otroci. Pred tem se pisal o tej temi večkrat, najbolj obširno na tem mestu: http://maticmunc.net/sodni-izvedenci-rablji-slovenskih-otrok/ . Pred meseci je novinarka One Nika Vistoropski napisala odmeven uvodnik https://www.facebook.com/notes/zveza-odgovornih-proti-spolni-zlorabi/paradi%C5%BEnik-paradajz-uvodnik-nike-vistoropski-za-ono-dne-27-maja-2014/241887089352996 in to so zgolj drobni kriki kritike v poplavi nepravilnosti. Rezultati ankete so razvidni v naslednjih dveh grafikonih, odzvalo se je 131 ljudi:

Vsega skupaj ima kar 75% anketirancev slabe ali celo katastrofalne izkušnje, od tega skoraj 50% osebnih in četrtina je takšnih, ki pozna nekoga s takšnimi izkušnjami. To niso zanemarljivi rezultati. Zgolj 10% ljudi ima osebne dobre izkušnje ali pozna nekoga takšnega. In to je delo sodno zapriseženih oseb, katerih delo je plačano ali iz proračuna ali za njihove izdelek stranke plačajo iz lastnega žepa visoke zneske. Rezultati njihovega dela ne odločajo o tem, kje bo potekala trasa obvoznice, temveč odločajo o pravicah otrok – tako glede tega, kje bodo ti otroci živeli kot tudi glede suma nasilja in/ali spolne zlorabe. Slovenija zaupa te odločitve ljudem, katerih delo je slabo po mnenju treh četrtin ljudi? Tukaj je nekaj hudo narobe.

Iz Svetovalnice Akcija! sem pozval žrtve tega sistema, da naj pošljejo svoje zgodbe kot ilustracijo krivičnega sistema. Hvala vsem, ki ste se odzvali. Zaradi sodne prepovedi vam ne smem svetovati, lahko pa o tem pišem. Zdrav razum tudi narekuje, da zapišem, kako se morate obrniti na Ministrstvo za pravosodje, ki je formalno odgovorno za slovenske izvedence. Ne smete se pustiti odgnati na vratih ali preko telefona, kaj šele elektronske pošte. Civilni pritisk mora biti neprestan in odločen. Na sestanek pridite s pričo in če je možno s svojimi odvetnikom. Dejstvo je, da odgovorni birokrati na pravosodju sploh ne vedo, kaj se v resnici dogaja v praksi. Njim je tudi treba odpirati oči in jih za roko voditi skozi krivične odločitve. Šele tako bodo prevzeli svojo odgovornost, ki jo imajo trenutno zgolj formalno. Popolnoma strokovno nedoraslim in škodljivim izvedencem je treba vzeti licence in jih nagnati iz stroke. Delajo sramoto vsem, ki s(m)o študirali humanistične vede, vede o človeku. Nimajo mesta med nami in na njih je treba pokazati s prstom – to je tista psihiatrinja, ki je v slovenski družbi ugledna in ima položaj, v svoji karieri pa je uničila življenja ducatom otrok. Njen ugled nima nobene osnove, naj bo kaznovana in izločena iz vseh odločanj o otrocih. Ta pot je dolga, vendar smo morali stopiti na njo. Ker smo to dolžni otrokom.

V Sloveniji smo imeli velikansko smolo z ministri za pravosodje v zadnjem obdobju, saj smo trpeli pod oblastjo dveh popolnima neprimernih oseb. Tako Zalar kot Pličanič seveda nista bila dorasla funkciji in se problematike izvedencev sploh nista niti dotaknila. Pličanič je sicer poslal omleden dopis Zbornici kliničnih psihologov, da bi bilo dobro nekaj narediti, vendar so ga povozili z odgovorom, v katerem piše, da je vse krasno. Slovenski lobi se brani na vse pretege. Novi minister, ki danes verjetno sploh še ne ve, da se bo konec septembra lotil dela v pravosodnem resorju, bo moral ugrizniti v to kislo jabolko. Ne bomo ga pustili pri miru, to se lahko ta trenutek zaveda tudi Cerar, če želi. Zakaj se skoraj noben slovenski novinar ni lotil te tematike? Interes zamre v trenutku, ko se zaveš, da drezaš v sam vrh slovenske medicine in politike. Poglejmo še malo natančneje.

Slovenski klinični psiholog lahko službuje praktično samo v okviru zdravstvene institucije, saj je znotraj nje tudi pridobil specializacijo. Nekateri starejši so odšli na svoje, v privatne prakse, vendar so redki. V medicinski hiši ima glavno besedo zdravnik, v različnih oddelkih mentalne higiene ali psihiatrije so to seveda psihiatri. Njihova beseda je močnejša od nekega diplomanta Filozofske fakultete, saj so vendar nosilci enega najbolj uglednih poklicev. Še več. Mlad klinični psiholog, ki upa na uspešno kariero, si mora najti zdravnika-mentorja, ki ga bo rinil skozi birokracijo in ga tudi ščitil. Neredko iz takšnega mentorsko-vajeniškega odnosa nastaja tudi dvojec izvedencev obeh strok. Njun odnos presega zgolj kolegialno spoštovanje, gre tudi za dolžniško-upniško razmerje, saj mlajši kolega dolguje svojo uspešno kariero starejšemu kolegu, ki je za povrh še ugleden psihiater.

Slovenija je majhna. Celotno sceno na področju otrok obvladujeta dve psihiatrinji in 14 kliničnih psihologov. To je vse. To je izbira, ki jo imate na voljo, če se vašemu otroku nekaj zgodi ali ste recimo v procesu razveze/razhoda od psihično motenega partnerja. Majhna in zaprta skupina, v katero nimajo vstopa drugi. Lobi izvedencev, ki so za svoje »delo« verjetno najbolje plačani ljudje v celi državi glede na vložen trud, deluje neprebojen. Telefončki zvonijo in vplivneži želijo ustaviti glasne težake. Bo vedno tako? Bodo še naprej dobili za 90 minut čvekanja 1.200 EUR ali več v teh časih recesije v Sloveniji? Bo ta v nebo nepravičnost ostala brez epiloga. Dvomim. Pandorina skrinjica je odprta in pošasti letijo ven.  Država bo kmalu začela plačevati velikanske odškodnine za vse krivice, ki so jih v imenu države storili državi zapriseženi izvedenci. Padanja domin se ne bo dalo ustaviti.

Napovedovanje prihodnosti je sicer domena vračev in čarovnic, vendar preizkusimo še to spretnost. Vrh pravosodne birokracije bo poskušal ob navalu nepravilnosti najprej najti grešnega kozla in ga žrtvovati. Mogoče enega izvedenca, zaradi katerega je pritožb največ. S tem bo oblast pokazala dobro voljo in skušala umiriti civilne pritiske. Že zdaj lahko povem, da ta taktika ne bo obrodila sadov, ker je prozorna. Naš namen je, da enkrat za vedno počistite s to nesnago. Do dna. Vse ostalo je pritlehna kozmetika. Slovenski pravosodni birokrati, začnite raje danes, da ne bo val nazadnje odnesel še vas. To, kar se dogaja, so namreč uradno pregonljiva kazniva dejanja ljudi s pooblastili in verjetno ne želite biti sokrivi česa takega. Grdo se bo bralo v referencah.