Dnevnik volivca MM (volitve 2014) – #28

Spočiti po prijazno raztegnjenih praznikih smo vsi nazaj na tistih mestih, kjer se nas pričakuje. Delavci delajo za miloščino, brezposelni iščejo delo, mladi se poskušajo izogniti popravnim izpitom, stari štejejo ostanek od penzije in politiki … no, politiki nas prepričujejo, da poznajo pot iz krize. Samo če jim bomo zaupali svoj glas. Predsednik Pahor, ki je vedno bolj osamljen v svojem steklenem gradu iluzij, trdi, da zmoremo. Nihče mu ne verjame. Še sam sebi vedno manj. Mantra na mantro. Potrebujemo čas, potrebujemo vizijo, potrebujemo vse živo. Imamo pa samo dolgove in zapackano realnost. Majske volitve so oddaljene slabe tri tedne. Služile bodo kot lakmusov papir politične klime, ki je ponorela.

Zadnjo soboto so se prvaki koalicije dobili na prekletem Brdu, kraju poraza Bratuškove, da so dokončno objavili tudi svoj poraz. Vlade od danes dalje v resnici nimamo več, samo še tekoče posle opravljajo. V preteklosti je to pogosto pomenilo, da sebi in bližnjim rešijo še kakšno rit in pretočijo kak denar na pravi mesto. Samo, da teče tekoče. Nisem paranoik, da bi trdil, da je Alenka zavlačevala en teden z objavo dokončnega poraza zaradi tega, da bi se izognila junijskim volitvam. Malo je prihajala k sebi, osnovala Tigrasto PS in vseeno preverjala možnost, da se z zadnjim nohtom obdrži na oblasti. Načrt je bil poskus obupane političarke brez vizije. In ni uspel. Državne volitve so 95% nujnost. Razen, če bi skupina poslancev, deset njih, predlagala mandatarja. To pa je malo verjetno. Torej še ene volitve. Vprašanje samo, kdaj?

Poglejmo cinično. Poslanci morebiti razpuščenega državnega zbora bodo eno leto prezgodaj ostali brez stolčka in mnogi ga ne bodo videli več od daleč, kaj šele od blizu. Ali ne bi bilo modro za njih, da prihranijo še kak evrček za suho jesen na način, da svoj mandat potegnejo vseeno do jeseni? Po drugi strani je junijski rok tudi neugoden iz stališča, da se bo politična bitka zavlekla v poletje, ko drugače počivajo. Tudi politiki so ljudje in potrebujejo počitek. Opazka, da mnogi v Sloveniji že nekaj let niso videli pravega dopusta, je deplasirana zlonamerna pripomba tečnega kolumnista. Vedno so zaključili delo nekje 10. julija in se uradno pojavili šele po 15. avgustu. Junijske volitve bi za vse pomenilo nesmiselno delo v vročini in celo sestavljanje vlade na 30 in več Celzija, kar je muka sama po sebi. Tega ne bodo počeli, zato bodo volitve septembra. To ni natančna ocena glede na zakonske roke, ki jih, roko na srce, niti ne poznam v takšne podrobnosti, da bi vedel iz glave, ali je junija res neizvedljivo. Pišem iz človeškega vidika, ki zapoveduje, da želi politik svoje otroke odpeljati na počitnice in izklopiti glavo za en mesec. Raja pa … no, raja naj se pa jebe. Tako aprila in maja kot julija ali avgusta. Isto sranje.

Komu ustreza junij in komu september. SDS je jasno na pohodu, njihov šef na poti na Dob, odstotki jim rastejo skoraj brez ovir. Tudi naveza NSi – SLS je očitno lahko tako trdna, da bi zdržala tudi na državnem in lokalnem nivoju. Na t.i. »levici« je razsulo in junij je za njih katastrofa, saj se do takrat zelo težko sestavijo. Junij ni ugoden niti za Alternativo, ki še vedno ni dovolj organizirana in pripravljena na državni nivo. Majske volitve bodo zgolj test, ki ga bo treba premleti do jeseni. Junij ali julij bi prišla prezgodaj. Liberalcev ali celo libertarcev Slovenija verjetno ne bo imela, saj je projekt DL obsojen na Kursk, vse drugo pa je pesek v oči. Oziroma Libertarne stranke žal nimamo. Kakorkoli, junij bi lahko pomenil celo dvotretjinsko večino za navezo SDS-SLS-NSi. Dostop do sprememb Ustave in trdno vladanje za štiri leta. Mislim, da bodo vsi , ki jim teče voda v grlo naredili vse, da se junijski scenarij ne zgodi.

Kaj bo jeseni drugače? Janša bo verjetno že sedel kazen na Dobu, mogoče se kakšen od kazenskih postopkov proti Jankoviću končno premakne v naslednjo fazo. Slovenska kvazi podjetniška levica lahko v miru najde novega pajaca, ki bo volivcem pihal dovolj na dušo. Zakaj vam vse to pišem, saj vse že veste. Kaj boste naredili vi? Boste ostajali doma, volili stare in celo reciklirane stare obraze ali iskali nekaj novega. Deluje malo apokaliptično, vendar je lahko leto 2014 čisto zares prelomno tudi za tole Slovenijo. Ali pa zabije dokončne žeblje v krsto sprememb in potem smo dobri za naslednjih 15 let. Ne verjamete? Prav. Samo moral sem napisati.

Kar se tiče majskih volitev samo še tole. Kronično spregledovanje Piratske stranke in Sanjske službe v vseh anketah je postalo že nadležno. Največji slovenski mediji to počnejo gladko in brez opravičila. MMC RTV Slovenije je edini popravil svoj članek predstavitve kandidatov za EU volitve in prilepil zarven bolj primerno fotografijo. V spletnih in telefonskih anketah pa se dve listi, ki sta uradno v tekmi za 8 mest, izpušča namerno in pizdunsko. Odgovorni niti ne odgovorijo na proteste, temveč mirno ignorirajo in igrajo svojo igro dalje. Ni čudno, da je veliko ljudi prepričanih, da bodo lahko maja izbirali zgolj iste obraze, saj jim novih niti ne predstavijo. Ali je to odraz strahu, da lahko dejanske Alternative celo odščipnejo del glasov znanim frisom? Verjetno. Ne pozabite, lista, ki bo nagovorila vsaj 50.000 jeznih in neodločnih, ima skoraj gotovo zagotovljen sedež v Bruslju. In tako kapital za tiste volitve, ki nas še čakajo v letu 2014 – državne in lokalne. Decembra 2014 je lahko naša politična krajina res drugačna. Mnogi liki se bodo dokončno poslovili, to je jasno. Ali bo nekaj prostora za nove? Mogoče. Mogoče pa bodo stari samo zasedli večji del prostora in vladali Sloveniji. Čisto zares imate karto v svoji roki. Svoj mali glas. En človek. Razmislite.