Dnevnik volivca MM (volitve 2014) – desetič

Volitve se bližajo! Po dveh tednih bolj intenzivnega ukvarjanja s slovensko politično sceno se me počasi a zanesljivo loteva depresija. Malodušen sem in več spim, čutim utrujenost in brezup. Veliko več prebiram slovenske medije, ki jih imam drugače že skoraj povsem odklopljene. Najbolj tolčejo v oči neumnosti, ki posledično zbudijo jezo, vendar zaradi lastnega položaja zgolj pisca prevlada nemoč in potem se seveda začne plaziti depra. Noro je to, da celotni slovenski politični oder obvladujejo ljudje brez inteligence, brez osnovne politične kulture, slabi v piarju in popolnoma brez kreativnosti. Nikogar ne bom posebej izpostavljal glede abotnosti zadnjih dni, vendar butaste izjave so se vrstile dan za dnem. Živ dokaz, da se je kampanja že začela. Naj živi cirkus!

Danes bo verjetno tudi jasno ali koalicija resnično lahko razpade. Scenarij bi bil lahko naslednji: podpora nekaterih poslancev PS interpelaciji Viranta, 46 glasov, posledično rušenje Bratuškove in razhod. Druga varianta je, da bo na kongresu PS Janković že aprila preveril svoje možnosti in v primeru zmage ponovno sledi razpad koalicije. Tretja možnost pa je, da gre za piarovski spin, s katerim koalicija pozornost vleče nase. In bo na koncu ljudstvu sporočila, da je še vedno trdna in odločena, da pomaga Sloveniji iz govna. Tak razplet bi človeka silil na bruhanje, je pa povsem možen.

Oh ta slastna oblast, muza vseh preznojenih politikov, bolestno ambicioznih in željnih moči v svojih rokah. Šibki v hlačah, trdni v besedah. Kurt Vonnegut v zbirki esejev Mož brez domovine zapiše: samo trčeni primerki hočejo biti predsedniki. Celo v srednji šoli se je izkazala za resnično. Za predsednika razreda so kandidirali samo očitno moteni ljudje. Hvala Zaratustri za Vonneguta! Vleče me iz depre. Čeprav moram pripomniti, da sem bil v gimnaziji predsednik razreda in ponižno sprejemam lastno trčenost.

Na teh volitvah se bo mnogo vrtelo okoli referenduma o arhivskih gradivih. Agitacija se bo začela zdaj, saj je že jasno, da gremo glede tega metati listke 4. maja, razen če bi svojo božansko posredovanje uveljavilo Ustavno sodišče, ki je prilepilo največjo klofuto poziciji v zadnjih letih z odločitvijo o neustavnosti zakona o nepremičninah. Referendum bo lakmusov papir za opozicijo, predvsem za SDS in stresni test za pozicijo. SDS bi v primeru zmage slavila še tri tedne in to prenesla na EU volitve, v primeru poraza bo šlo za udbomafijsko zaroto glede datuma referenduma. Za njih skoraj zmagovalna situacija v vsakem primeru. Pozicija lahko z referendumom veliko zgubi na že tako načeti podobi, saj so njene odločitve vedno bolj ravnanje paničnega norca v težavah. To je vse tisto, kar se najbolj dogaja na očeh javnosti, ne vemo pa vsega, kar se dogaja za kuliso.

Veliko bolj na obrobju vsega tega cirkusa je bil prevzem SODa, kjer naj bi Janković dobil še enega svojega človeka, o tem ni pisal skoraj nihče, članek sem prebral v Financah. Nikogar ne briga, gremo dalje. Več pozornosti je vzbudil končno nastavljeni Štefanec, ki nima kaj početi, saj nima namestnikov, je pa v službi. V svojem inavguracijskem govoru je pokazal kakšen zaprašen in večno spregledan partijski kader je, oči so se mu orosile, ko je nastopil funkcijo in zanimalo ga je, ali mu pripada službeno stanovanje. Komisija za preprečevanje korupcije je kastrirana, ponižana in razvrednotena. Politiki je uspelo znebiti se tega nebodigatreba.

V ponedeljek so napovedane ponovno Vstaje v vsaj petih slovenskih mestih. Moralo je posvetiti dovolj sončka, da se upor tudi proti tej levi vladi vsaj dogaja. Izdaja vstajniškega gibanja, ki ga je zagrešila Solidarnost med drugim tudi z povsem očitnim paktiranjem s pozicijsko SD vsaj glede evropskih volitev, pred tem pa s pasivizacijo ljudi, je pustila veliko posledic. Sam dvomim, da bo odziv ljudi velik, parole so obrabljene in izkričane, gibanje je zamrlo, če je sploh kdaj obstajalo. Kaj si o vsem tem mislite Mariborčani? Razočaranje je veliko in težko bo ljudi pripraviti do masovnega odhoda na ulice, čeprav je položaj veliko slabši kot pred letom in pol. Položaj omogoča tudi dvig bolj nacionalistično usmerjenih vstajniških skupin, ki bi proti vladi levičarjev morali biti že po definiciji.

Ko ravno omenjam nacionaliste, predsednik SNS Zmago Jelinčič je po Facebook poročanju znancev zbiral podpise za svojo kandidaturo pred Mestno občino Maribor. Na Štajerskem je vedno imel največjo podporo in tudi kandidiral je za poslanca običajno v teh krajih, oziroma bolj natančno, na Koroškem. Očitno se je zbiranja tisočaka lotil lagodno.

Ostaja še eno odprto vprašanje, no saj v resnici jih je več, vendar tole mi pride na misel. Kaj bo storil nesojeni minister za zdravstvo Igor Šoltes? Njegova skupina Verjamem še ni registrirana kot stranka, torej za nastop na teh volitvah potrebuje 3.000 in ne 1.000 podpisov podpore na Upravni enoti. Novinarjem je Šoltes zagotovil, da vse teče po načrtih in ni želel razkriti svojih točnih planov. To seveda daje širino polju namigovanja, da se bo pomeril na volitvah, vendar v celoti deluje zaspano in nezainteresirano. Ali ima v rokavu aduta, ki ga bo odigral v ključnem momentu okoli 25. aprila ali pa se mu v resnici ne da kaj preveč in tudi Verjamem ni neka trdna in številčna skupina, ki bi na terenu lahko kaj dosegla.

Kolumnist Dejan Steinbuch je v svojem že časovno oddaljenem zapisu postavil vprašanje, zakaj slovenska politična scena ne more biti enostavna kot je lahko kje drugje v bolj zreli demokraciji: na voljo imaš socialiste, liberalce in konservativce. Pri nas še dolgo ne bo tako, o tej zmešnjavi glede usmeritev kdaj drugič. Zmešnjavo imamo, ker nismo zreli, včasih pa tudi dvomim, da res živimo v demokraciji. Mimogrede, takšna trojna klasična izbira bi bila recimo zame premalo, vsekakor bi si želel še eno bolj alternativno in močno politično opcijo. Katero? Ne vem.

Kakorkoli, tale evropski liberalec Guy se je ob obisku v Ljubljani sestal s kar štirimi liberalnimi strankami v Sloveniji. LDS, DL, Zares in PS. Ideja je bila skupna liberalna lista. Glej glej, torej Zokijevi Prepisovalci vseeno niso levičarji ali kaj? Člani liberalne skupine ALDE? Ob obisku tujca so glede liberalne zveze vseeno molčali. Kacin je baje že zbral podpise, počakati bo treba do vložitve kandidatur. Je pa položaj smešen. Klinično mrtva LDS, stranka, ki je največ časa vladala Sloveniji, iz katere so razočaranci pobegnili v danes klinično mrtvo stranko Zares, bi skupaj z dvema vladnima strankama oblikovali zvezo? LDS ima aduta Kacina, Zares že dolgo nima aduta, Virantovi pa lahko v tej navezi samo izgubijo, saj bi lahko tudi skupaj potonili kot kamen. Skupaj ali narazen bodo tudi do enega mandata prišli težko. PS verjetno razmišlja podobno, saj so oni tretja stranka, ki so sprejeli prebegle bivše-ldsovce in bivše-zaresovce in mogoče niso ravno naklonjeni scenariju, da bodo tudi oni potonili kot predhodnici. Navezava z njimi je slab znak. Je pa res, da jim z Melito Župevc na euro volitvah trenutno kaže zelo slabo, pod pragom mandata. Ali lahko 1+1+1+1 res da 4 ali v tem primeru – 4 bodo očitno naši vrli analitiki študirali še kaka dva tedna, potrebujejo pa še vsaj kako anketo javnega mnenja.

Seveda nadaljujem v tretjem tednu, brez skrbi. Čez vikend se bom malo spočil in potem z novo energijo v pisanje. Grozeče politične depresije pa se imam namen znebiti z nekaj smešenja, ki na ustnice privabi vsaj cinični nasmešek. Ni veliko, nekaj pa je.